Projekt spodbuja neposredna srečanja in stike skozi dejavnosti ustvarjalnega gibanja, plesa in samoraziskovanja v vključujočem okolju, kjer »invalidni« umetniki stopijo v vloge učiteljev in v vzajemni učni proces z učenci. Skupni jezik in nosilec izmenjave je komunikacija in dojemanje skozi gib in telo, ki sta v umetnosti najbolj prisotna v sodobnem plesu. Gre za improvizacijski stik s primesmi metode Danceability, pripovedovanja zgodb, igranja vlog, telesnega gibanja, igre…, preko katerih ustvarimo dialog. Ples in s tem gibanje, telesni stik in samoizražanje so najučinkovitejši načini vključevanja v skupnost. Komunikacija skozi telo, gib in dotik v učilnici postane neposredna življenjska izkušnja, ki je noben teoretični vložek ne more doseči. Tako postane nepozaben dogodek v življenju vsakega mladega človeka, zasidran v mislih in srcu.
O gibalno-ustvarjalni delavnici
Gibalno ustvarjalna delavnica Skok čez Luno ima več enakovrednih namenov, ki se med seboj prepletajo:
- približevanje umetnosti in umetniškega izražanja s poudarkom na gibu;
- spodbujanje raziskovanja in kreativnosti pri učencih;
- vzpostavljanje in ohranjanje medsebojnega dialoga (verbalno, gibalno);
- sprejemanje drugačnosti in drugačnega.
Izvedli jo bomo z učenci 5. razreda.
Skok čez Luno – gibalno ustvarjalna delavnica se začne s krajšo plesno predstavo dveh umetnikov (invalidne plesalke Urše Urbančič in mednarodno uveljavljenega plesnega umetnika Jurija Konjarja), po kateri sledi pogovor med umetnikoma in udeleženci delavnice.
Pogovor je namenjen izmenjavi vtisov in iskanju odgovorov na porajajoča se vprašanja. V nadaljevanju dela udeležence na lahkoten in igriv način, preko različnih vaj gibalno aktiviramo. Skozi izkustveno delo jih seznanimo z osnovnimi principi gibanja v sodobnem plesu, ki sta:
- usmerjeno gibanje (spiralno gibanje, ostre linije…) in
- nasprotja (izolacija – celo telo, hitro – počasi, horizontala – vertikala, nežno – močno, majhno – veliko…).
Skupaj z udeleženci raziskujemo vpliv zunanjih in notranjih dražljajev na gib (glas/zvok, prisotnost drugega, občutek telesa, ko premaknemo en del telesa, čustva…) ter tako počasi tvorimo gibalni vokabular, potreben za osebno izražanje, kakor tudi za komunikacijo z drugimi.
Gibalno ustvarjalna delavnica izhaja iz improvizacije, v kateri bomo namenili glavno pozornost elementom, kot so: občutek, odnos, čas, oblika, prostor, gib. Proces improvizacije nam daje nove možnosti izbire, te pa se lahko izvedejo tako intuitivno – prisluhnemo intuiciji, delujemo, kot nam narekuje, in sledimo svojim nezavednim željam po gibanju, kot tudi skozi proces razmišljanja – učimo se biti prisotni v trenutku, radovedni, raziskujemo, kakšne posledice imajo naše odločitve.
Gre za improvizacijski stik s primesmi metode Danceability, pripovedovanja zgodb, igranja vlog, telesnega gibanja in igre – ključnih elementov ustvarjanja dialogov. Opisana metoda improvizacije je primerna za delo z mešanimi skupinami predvsem zato, ker ji njena fleksibilnost omogoča, da ne pride do izključevanja posameznikov.
Zgoraj opisana metoda tako neposredno in aktivno obravnava tudi temo drugačnosti. Uči nas prepoznavati drugačnost v lastnih idejah in idejah drugih, raziskuje raznovrstne vidike drugačnosti (telesna, osebnostna, socialne…) in do nje vzpostavlja vrednostni odnos, ki sloni na načelu inkluzije.
Delavnica poteka en šolski dan, ki ji po dveh tednih sledi ponoven obisk z namenom, da se pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo, da delimo vtise, misli, mnenja in morebitna vprašanja o samem dogodku. Učenci dobijo po prvem srečanju tudi plakat, ki ga sami dodelajo (porišejo, popišejo, polepijo…) in se ga ob drugem srečanju uporabi kot izhodišče za pogovor.
Koordinatorica dejavnosti na šoli Maja Doljak
