To pesmico malo
zapel bom za šalo
porednim otrokom v pozdrav,
za vse razgrajače, ki trgajo hlače
in vedno počno, kar ni prav.

ZA POREDNE OTROKE (Frane Milčinski Ježek)

Ta teden smo posvetili našemu pripovedovalcu, pisatelju, pesniku, igralcu, šansonjerju, satiriku, režiserju, scenaristu, humoristu, klovnu, komiku in radijski zvezdi. 14. 12. 2024 je minilo natanko 110 let, odkar se je FRANE MILČINSKI JEŽEK kot tretji ‘ptiček’ rodil v gnezdo, ki sta ga spletla njegov oče Fran (pisatelj in mladinski sodnik, avtor Butalcev) in mama Marija. Vsekakor je bil eden NAŠIH najbolj vsestranskih umetnikov.

 »Po očetu sem podedoval staro uro in ljubezen do otrok. Uro sem prodal, ljubezen do otrok pa je ostala. Tudi do tistih, ki so poredni. In morda imam tiste še najrajši. Saj nikoli ne vem, ali so poredni zato, ker jih imamo premalo radi, ali jih imamo premalo radi zato, ker so poredni …«
Frane Milčinski Ježek

Zanimivosti:

• Po maturi ga je mama pregovorila, da je šel študirat pravo. Hodil je na predavanja, ki so ga zanimala, ni pa opravil nobenega izpita. Vpisan je bil tudi na slavistiki, a je študije opustil.
• Po vojni se je zaposlil na radiu in postal prva radijska zvezda.
• Leta 1936 sta s prijateljem Jožetom Pengovom začela nastopati kot klovna na radiu kot Jožek in Ježek.
• Nadel si je naziv klovn ali “dvorni norec njegovega veličanstva – Človeka”.
• Ko se je s prijateljico Jano Podkrajšek vračal z Rožnika, ji je na Čevljarskem mostu rekel: »Greš stavit, da se bova midva poročila?«  Avgusta 1944 sta se res in šla na poročno potovanje kar na Rožnik.
• Ob 25-letnici humorističnega dela (jeseni 1958) so mu podelili naslov doctor humoris causa. 
• Leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature.
• Njegova Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke. Še danes ostaja ena najuspešnejših slovenskih pravljic ter radijskih in lutkovnih iger za otroke. Ježek je zanjo prejel Levstikovo nagrado. Do sedaj je slikanica izšla že v devetih tujih jezikih: v ruščini, španščini, kitajščini, francoščini, hrvaščini, češčini, nemščini, italijanščini in angleščini.
• Prejel je tudi več drugih mednarodnih nagrad in priznanj (npr. Zlati lev za mladinski film Kekec na Beneškem festivalu; posebno nagrado Kitajske za vlogo Kosobrina v istem filmu).
• Kmalu po začetku vojne junija 1941 so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali ne Italijani ne Nemci. V italijanskih Dolomitih v taborišču Belluno, je odslužil enoletno kazen. Zaradi slabih pogojev je hudo zbolel. Poškodovana hrbtenica ga je bolela vse življenje, zato je imel sključeno držo.
• Njegov sin Matija Milčinski je leta 1981 posnel dokumentarec o bogatem, tragikomičnem življenju Ježka.
• Njegova žena Jana je napisala knjigo Moje življenje z Ježkom.
• Bil je urednik Pavlihe.
• Napisal je pesmi za film Ne čakaj na maj, v katerem je tudi igral in dobil vlogo v filmu Vesna.
• V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade.
• Po srcu je bil kot otrok: veroval je v dobro in pošteno, ker je bil sam pošten idealist.
• Z Naninimi pesmimi se prvikrat zgodi, da zbirka Ježkovih pesmi doživi uglasbitev; s svetlim, božajočim glasom jih odpoje kar sama – sedaj odrasla – vnukinja Nana Milčinski. Vesolje brez konca in kraja je eno izmed Naninih najljubših besedil, ki jih je dedek napisal zanjo in drugi singel iz albuma. Govori o neskončnosti sveta in domišljije in otroškem čudenju nad vsem tem. Verz iz pesmi:

»Če koj si priznava, bo najbolje, Nana in jaz imava svoje vesolje…«

V naši šolski knjižnici se je skupinica drugošolcev tako krohotala, da so se vsi zaripli valjali po blazinah na tleh. Skupaj smo brali, poslušali njegov glas, ko je tako mojstrsko in zavzeto pripovedoval svoje lastne umetnine. Za pokušino, lahko tu poslušate eno od zgodb:

Laž in njen ženin (pripoveduje Ježek).

Za konec pa še Ježkovo novoletno voščilo, ki je več kot na mestu!

Ljudje, prižgimo luč!

 

knjižničarka Anica