5. DAN, petek, 30.9. 2022
Kljub nekoliko krajši noči zaradi (nujnih!) nočnih klepetov, smo se zjutraj zelo hitro spravili pokonci! Zajtrk smo imeli malo prej kot običajno, pred tem pa smo še spakirali vse stvari v kovčke. Upravnik doma je podelil priznanja najbolj pridni sobi, ki je za malo prehitela druge pridne sobe. Prišla sta avtobusa in nas po mnogih ovinkih pripeljala do Kobariškega muzeja. Tam smo spoznali še marsikaj o prvi svetovni vojni, njenih grozotah in nesmislih. Polni vtisov smo se odpeljali proti domu in kot govori zadnja kitica včerajšnje pesmi, so se naše misli začele usmerjati naprej. A najprej je še vikend, da se spočijemo in spet srečamo s svojo družino. Lepo je bilo in škoda, da je že konec!
zapisal: Luka Planinc
4. DAN, četrtek, 29. 9. 2022
‘Ponoči me je pičla ena stvar’, se je že navsezgodaj slišalo iz ene dekliške in ene fantovske sobe. Izid je bil dokaj izenačen: komarji so nam snedli nekaj ur počitka, dekleta in fantje pa jim niso ostali dolžni – pravijo, da se je bitka na fronti končala z masakrom, ki je zahteval še jutranje enourno čiščenje sten. Zadnji dan nam je prinesel opazovanje rastlin, timske igre in še zadnji krog lokostrelstva, prve pomoči in ogleda kraških pojavov. Eva in Ažbe sta se preizkusila v tekmovanje iz logike. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno za nekaj iger odbojke in košarke.
Vabljeni k prebiranju vtisov fantov iz sobe Lastovk ter deklet iz siničkaste sobe.
SOBA LASTOVK: Tim, Matevž, Rok B., Nejc Č., Jure B.
Današnji dan se je začel zgodaj. Zbudili smo se že ob petih zjutraj, ker so v sosednji sobi punce lovile komarje zelo glasno. To ni bilo dobro. Po zajtrku smo z učiteljem Zoranom odšli na igrišče. Preizkusili smo se v zabavnih miselnih igrah. Eno od njih smo poskusili rešiti na izviren način, postavili smo hipotezo, ampak ni uspelo. Nato smo z učiteljico Moniko spoznavali zdravilne rastline. Tik pred kosilom je za kratek čas zmanjkalo elektrike. Za kosilo smo jedli makarone bolognese, vonji iz kuhinje so nam že vse dopoldne dražili brbončice. Po enournem odmoru smo z učiteljem Matjažem odšli v jamo. Naučil nas je veliko stvari o kraških pojavih. Lepota jame nas je presenetila. Bilo je tudi zelo mrzlo. Ko smo se vrnili dom, smo z učiteljem Lukom igrali karte – lažnivca. Kaj nas še čaka ta večer, vam ne moremo povedati, saj se moramo še zmeniti, kako se bo naša soba predstavila na zabavnem večeru.
SOBA SINIC: dve Zoji, dve Niki, dve Manci, Taja, Petra, Julija, Kaja, Lia
Šola v naravi vse nas omami,
ker pri pouku nismo več zbrani
zato ta nam pomaga,
da veselje vedno zmaga.
Tu res super se imamo,
ker radi se igramo.
Počitek pa poskrbi,
da odžene vse skrbi.
Komar nam teži
vse dneve in noči,
zato ne zatisnemo oči
in ne prižigamo luči.
Rovi bili so zanimivi,
a vseeno malo strašljivi,
nismo vedeli, kje je naš korak,
zato se je spotaknil vsak.
Kobariški štruklji znani so
in nasitni prav tako,
sladkor, cimet in podobno,
za pripravo ni zamudno.
Zabavno je bilo,
a bliža se slovo,
ocene se začenjajo
in strah nas je zelo.
p. s. REŠITEV NAGRADNE UGANKE:
Grm NAGNOJ je v izvorni obliki NEGNOJ. Ime je dobil po svoji lastnosti, da NE ZGNIJE. Zato ga uporabljajo za kole v ograjah pašnikov, za pod v hlevih, včasih so iz njegovega lesa izdelovali tudi samokolnice za prevažanje gnoja. Nagnoj poznamo tudi pod imenom ZLATI DEŽ – njegovo čudovito socvetje se vsipa z vej kot dež.
Zapisale učenke in učenci 8. c in učiteljica Nataša
Obdelava slikovnega gradiva (glej galerijo spodaj): učitelj Luka
OBVESTILO:
JUTRI se VRNEMO v Škofjo Loko predvidoma okrog 13. 30. V kolikor bi se prihod premaknil za več kot 15 minut, vas obvestimo z SMS sporočilom jutri tekom dopoldneva.
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3. DAN, sreda, 28. 9. 2022
‘Jutranja zarja – večerni dež’ znajo povedati starejši ljudje. Očitno drži, a današnji dan smo prekolovratili po dolgem in počez pa še malo po vertikali prav imenitno. Spoznajte ga tako, kot so ga videle oči učenk iz 8. a. Vabljeni k branju!
Ko smo zjutraj vstale, nas je na hodniku pričakala gruča učiteljev, ki so nas zaradi naše nemirne noči zvlekli na polurni jutranji sprehod. Po toplem zajtrku pa nas je seveda čakal še 4-urni pohod po Kolovratu. Pohod je potekal malo po cesti, malo po gozdu, malo po hribčkih, malo po vetru, malo po dežju in malo po rovih italijanske vojske. Naučili smo se veliko novega o vojakih in na splošno o njihovem življenju med 1. svetovno vojno. Med hojo po Poti miru smo spoznali rastlino nagnoj, po kateri se imenuje tudi eden od vrhov Kolovrata. Učitelj Matjaž je omenil tudi ledeno nevihto in takrat smo si vse zaželele sladoleda. Uživale smo v lepem razgledu, kasneje pa se je na nas spustil gost oblak.
Na našo srečo je po pohodu sledil najljubši del našega dneva in to je kosilo. Po njem smo se preizkusili v plezanju po plezalni steni in varovanju, druga skupina pa je spoznavala gozd in procese, povezane s fotosintezo. Tam nas je močno prepihalo in zelo zazeblo. Še dobro, da nas je topla večerja malo pogrela. Kasneje pa nas je ponovno zeblo v mrzli sobi, saj nismo sposobne prižgati radiatorja. Drugače je pa kar fino.
LEGENDA o MOSTU na SOČI
V lepem razgledu na Tolmin in smaragdno barvo Soče smo uživale v zanimivi legendi, ki se glasi: Nekoč je v jami ob Soči živel troglavi zmaj. Bil je zelo prijazen, velikokrat je obletel vas. Zaljubil se je v deklico Lucijo, ki pa ga ni želela, saj je bil zmaj. Kljub temu jo je zmaj ugrabil, ta pa je zaradi tega tako močno jokala, da je nastalo umetno jezero v Mostu na Soči. Nekega dne jo je rešil mladenič, ki je bil tudi zaljubljen vanjo. Zmaju je odsekal srednjo glavo, ki je bila edina zaljubljena v Lucijo. Zmaju je iz vratu brizgala zelena kri, ki je obarvala reko Sočo v njeno smaragdno barvo. Zmajevi stranski glavi sta se zaljubili v lepo zmajčico, s katero še danes srečno živi ob prelepi Soči.
p. s. Dobili smo pravilna odgovora na obe nagradni vprašanji:
– ponedeljkov odgovor: Vas LIBUŠNJE se imenuje po drevesih LI(pa)-BU(kev)-če(ŠNJE).
– torkov odgovor: NajBOLJŠI kraški pojav je KRAŠKI PRŠUT : -)
SREDINI NAGRADNI UGANKI:
Preberite prispevek učenk, v njem je omenjen grm NAGNOJ.
1. Zanima nas, po kateri svoji lastnosti je grm dobil ime?
2. Kako se še drugače imenuje ta grm?
Prvi pravilen odgovor na katerokoli od obeh vprašanj prinese vašemu otroku sladko nagrado. (odgovorite na natasa.ivanusic@os-igroharja.si)
Zapisale učenke 8. a in učiteljica Nataša
Obdelava slikovnega gradiva (glej galerijo spodaj): učitelj Luka
________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2. DAN, torek, 27. 9. 2022
Zjutraj smo se zbudili dobro spočiti in židane volje, nočnim bitkam s komarji in svatovskemu ruku jelenov navkljub. Čeprav je pogled v nebo obetal čemeren dan, smo se odločili, da si okus dneva izbiramo sami. Po deževnem dopoldnevu se je tudi vreme odločilo, da sledi našemu dobremu razpoloženju in nas za češnjo na torti zvečer razveselilo s pozlato hribov v Benečiji in srebrnim odsevom morja v Tržaškem zalivu. Da bo noč mirnejša, smo že v temi na osvetljenem igrišču odigrali rundo med dvema ognjema in ob kitari zapeli nekaj pesmi, značilnih za ta del Slovenije. Ob koncu dneva smo tako zadovoljni, zdravi in – še vedno židane volje. V pokušino ponujamo še nekaj vtisov učencev:
Zjutraj smo vstali ob 7. uri. Zbudil sem se malo slabše volje, ker se mi je naredil herpes. Zajtrk je bil dober. Po njem smo si ogledali film o ženskem športnem plezanju. Zanimivo mi je bilo, kako se vrhunske športnice po neuspehih poberejo in še vedno pridejo do zastavljenega cilja. Na primer Janja Garnbret, ki je osvojila olimpijsko zlato. Pojedli smo kosilo, bilo mi je všeč. Po njem smo imeli predavanje o nudenju prve pomoči. Praktično smo jo izvedli na lutki Maksu. Prav tako nam je učiteljica Monika razložila, kako deluje srce. (Jure Bavdaž)
Delavnica prve pomoči:
– pri manjši rani najprej spereš rano s tekočo vodo in jo zaščitiš
– pri velikih ranah ne splakuješ, ampak samo ustaviš krvavitev
– če gre za ugriz živali, iz rane splaknemo slino
– pri zlomu ne smeš premikati roke, poskušaj jo imeti v najmanj bolečem položaju
Naučili smo se veliko o delovanju srca. Najvišji srčni utrip, ki ne ogroža življenja se izračuna kot razlika vrednosti 220 in starosti človeka. Ob nesreči moramo ostati mirni, da ostalih, ki pomagajo, ne spravljamo v nervozo. Učili smo se tudi masaže srca in kako ravnati, da se nezavesten človek ne zaduši. (Matevž Krebs)
Izdelava kobariških štrukljev
Testo:
200 g ostre moke
200 g gladke moke
400 g vrele vode (poparimo moko in zgnetemo testo)
Nadev:
orehi
sladkor
rožiči
cimet
kakav
vroče mleko z raztopljenim maslom
Priprava:
Iz moke in vode zgnetemo testo. V drugi posodi zmešamo vse sestavine za nadev. Testo oblikujemo v kroglice in jih s prsti raztegnemo v lep krog, malo večji od naše dlani. Nadev z dvema žlicama oblikujemo v obliko čolnička in z njim napolnimo testo. Testo ob robovih stisnemo s prsti in dodamo svoj ‘podpis’ – Kobariški štrukeljček je znan po odtisu našega kazalca na sredini. (Rok Bergant)
Kavkna jama
Danes smo se po okusnem kosilu odpravili v bližnjo Kavkno jamo. Pred odhodom smo se primerno oblekli in obuli, nase smo poveznili tudi pelerine, saj v jami s stropa precej kaplja in curlja. Z učiteljem Matjažem smo se odpravili na pot. Že med potjo nam je razložil veliko o kamninah in naravnih značilnostih okolice. V jami je bilo zelo mrzlo, a zanimivo. Pogovarjali smo se o različnih kraških pojavih in si ogledovali, katere od njih prepoznamo v jami in ob njej. Najbolj so mi bile všeč naravne poslikave, ki jih je oblikovala voda – angelček, plezalec, glava slončka… S pomočjo svetilke smo z našimi rokami s sencami zaigrali smešno zgodbo o Krivopeti, ki je vas Spodnji Livek s pomočjo kavk iz jame rešila pred snežnim plazom. Opazili smo tudi netopirja in se poučili o različnih živalih, ki jih lahko vidimo v jami. Vse skupaj mi je bilo zelo všeč, izkušnjo bi še kdaj ponovila. (Manca Zadnikar)
Po kosilu smo se odpravili v jamo Kavka. Med potjo smo se naučili veliko o skalah, apnencu, kamninah in vodi. Peš smo se spustili do dna jame, kjer nam je učitelj Matjaž razložil zanimivosti: naravne poslikave, ki jih je ustvarilo pronicanje vode skozi prst, brezno, živali v jami in legende o jami (ptice kavke). Zgodbo o snegu smo zaigrali s sencami. Prisluškovali smo različnim zvokom, ki jih v jami ustvarja kapljanje vode in jih skušali posnemati. V jami je bilo zelo mraz, ampak nisem mislila na to, ker je bilo tako zanimivo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo zaigrali igro s sencami, ker sem se zelo zabavala. Z veseljem bi ponovila to pustolovščino. (Taja Ipavec)
Učitelji smo veseli in ponosni, ker naši učenci lepo sodelujejo, izkazujejo veliko znanja in napredujejo v skupinskem delu in pospravljanju sob :-).
Prosti čas si zapolnijo z igranjem namiznega tenisa, košarke, nogometa, družabnih iger… zelo srečni pa so tudi, ko dobijo dovoljenje, da se spravijo nad svoje zaloge sladkarij.
Pa še nagradno vprašanje: Kateri je najBOLJŠI kraški pojav? Odgovore lahko pošljete na natasa.ivanusic@os-igroharja.si.
Če ste zgrešili včerajšnje nagradno vprašanje, ga napišemo še enkrat: Po katerih drevesih se imenuje vas LIBUŠNJE?
Če prvi pravilno odgovorite, s pravilnim odgovorom svojemu otroku priborite sladko nagrado :-).
Zapisali učenci 8. c in učiteljica Nataša
Obdelava slikovnega gradiva (glej spodaj): učitelj Luka
________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1. DAN, ponedeljek, 26. 9. 2022
Danes zjutraj smo se zbrali pred šolo in odpeljali do Mosta na Soči. Kraj se je pred 2. svetovno vojno imenoval Sveta Lucija, po legendi naj bi voda zdaj presahlega izvira imela zdravilno moč za oči. Sprehodili smo se po učni poti ”Čez Most po modrost”, spoznali zgodovino kraja in širše okolice in opazovali geografske značilnosti pokrajine. Ogledali smo si simbolno podobo tamkajšnje osnovne šole – miška z zrnom v tačkah, ki pomeni zbiranje znanja. Po ogledu smo se odpeljali do našega doma Kavka, kjer smo se razdelili po sobah. Imeli smo slastno kosilo. Nato smo se razdelili v tri skupine in izvedli popoldanski program – prva pomoč, lokostrelstvo, ogled Kavkne jame. Med prostim časom pred večerjo smo odigrali nekaj kratkih epizod košarke, družabnih iger in dokončno uredili sobe. Po večerji smo odšli na večerni pohod na Kolovrat, kjer nam je učitelj Matjaž razkazal razsvetljene vasi v Benečiji in kulturno in zgodovinsko pomembne vasi na S strani Kolovrata: Vrsno – rojstni kraj Simona Gregorčiča, vas Krn pod 2244 metrov visokim istoimenskim vrhom, Drežnica z romarsko cerkvijo, Kobarid z osvetljeno kostnico, v kateri so shranjeni posmrtni ostanki 7014 italijanskih vojakov, ki so na tem območju padli v 1. svetovni vojni, vas Ladra, ki je dobila ime po tatovih (italijanski izvor besede) ter vas z zanimivim imenom Libušnje – poskusite ugotoviti, katera drevesa rastejo v tej vasi!
Nekaj utrinkov si oglejte v galeriji.
Zapisali: Zoja Zgaga, Nika Bergant, Nika Štefelin, učiteljica Nataša
Obdelava slikovnega gradiva: Luka Planinc
Lepo pozdravljeni!
Vabimo vas, da spremljate naše prigode z družboslovnega tabora na Livških Ravnah. Dnevno bomo zvečer objavljali prispevke na tem istem naslovu. Vsak dan vam bomo postavili tudi nagradno vprašanje, odgovore lahko pošljete na natasa.ivanusic@os-igroharja.si. Če prvi pravilno odgovorite, s pravilnim odgovorom svojemu otroku priborite sladko nagrado :-).
no images were found
