V torek, 7.5. 2024, smo se z učenci 8.r odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko.
Najprej nas je pot vodila na tabor nad Cerovim. To je eden redkih protiturških taborov na Slovenskem, ki se je ohranil do današnjih dni. Zgrajen je bil konec 15. stoletja, na razgledni vzpetini, v neposredni bližini Županove jame. Po svoji velikosti spada med manjše tabore. Konec 15. stoletja so kmetje za zaščito pred turškimi vpadi okoli cerkve zgradili obzidje. Poleg varovanja življenj je tabor služil tudi za shrambo hrane ter drugih dragocenosti kmetov. Dostop v notranjost taborskega obzidja je bil mogoč samo preko lesenega mostička. Obzidje sestavljajo trije obrambni stolpi, ki so omogočali boljši pregled nad okolico. Številne strelne line, razporejene v dveh nivojih, so imele predvsem obrambno funkcijo in so bile namenjene uporabi lokov, samostrelov in smodniškega orožja. Prijazna vodiča sta nas popeljala po taboru in nam razložila kakšen je bil namen tabora in kako so se ljudje branili pred napadi Turkov. Znotraj obzidja je tudi cerkev sv. Nikolaja iz 13. st. z zanimivimi freskami.
Po ogledu smo se peš odpravili do Županove jame. Tam smo imeli malico in nekaj prostega časa.
Leta 1926 je jamo odkril Josip Perme, župan tedanje občine Šentjurij pri Grosupljem, od tod tudi njeno ime. Z vodičema smo si ogledali 7 od 8 podzemnih dvoran, bogato okrašenih s čudovitimi kapniki. Vhod je danes urejen skozi dvorano Ledenico, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že več stoletij. Opisoval jo je tudi J. V. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske«. Domačini so jo uporabljali za skrivališče ob turških vpadih, kasneje pa tudi za shranjevanje ledu in hrane v poletnih mesecih. V poletnem času Ledenica ponuja izvrstno osvežitev, saj temperatura v spodnjem delu jame doseže le do 6 °C. Jama daje življenjski prostor različnim vrstam živali in rastlin, ki so se prilagodile na temno in vlažno okolje. Tu živijo jamske kobilice, polži jamičarji, jamski hrošči in več vrst netopirjev. Tudi mi smo lahko opazili nekaj netopirjev (malih podkovnjakov).
Po ogledu jame pa smo po krajšI vožnji prišli še do zadnje postane naše ekskurzije. Obiskali smo Trubarjevo domačijo.
To je rojstni kraj očeta slovenskega jezika Primoža Trubarja. Nahaja se v vasi Rašica na Dolenjskem. Tu smo imeli dve delavnici. Na prvi delavnici (Trubar in njegov čas) smo imeli predavanje v Trubarjevi spominski sobi, pri katerem smo spoznali življenje in delo Primoža Trubarja, njegove sodobnike in pomenom protestantizma in reformacije. Na drugi delavnici (Knjigoveška delavnica) smo spoznavali knjigoveške in tiskarske skrivnosti iz obdobja prvih slovenskih knjig. Vse to nam je prikazala prijazna knjigovezinja, ki nam je povedala mnogo zanimivih stvari in pred nami tudi ročno vezala knjigo.
Polni novih vtisov smo se okoli 16.00 vrnili domov.
zapisala Andreja Črnivec
